Gornji Grad je zgodovinsko pomemben slovenski kraj, ki se nahaja v zgornjem predelu Zadrečke doline pod Menino planino. V središču kraja se nahaja prostorninsko največja katedrala v Sloveniji. Za katedralo, na nekdanjem posestvu menihov, se nahaja zeliščni vrt, ki ima dve mladi predani skrbnici zelišč Majo in Amando. Na pisanem zeliščnem vrtu, kjer se združita zgodovina in njuno delo, uspeva 160 različnih vrst zelišč. Maja in Amanda nudita tudi dve 5* doživetji, ki ju je Slovenska turistična organizacija uvrstila med najlepša unikatna doživetja Slovenije.

Iz zgodbe o zeliščih se je rodil že skoraj tradicionalni Festival zelišč, ki poteka tretji teden v juniju in vključuje ponudnike v Savinjsko Šaleški regiji. Festival zelišč se zaključi v Gornjem Gradu s prireditvijo in koncertom.

V Gornjem Gradu se vsako leto tretji vikend v juliju pripravi Čebelarski praznik. Sobotno dopoldne je namenjeno predvsem mlajšim, ki se lahko udeležijo različnih delavnic ter gledaliških in lutkovnih predstav na temo čebel. Dogajanje za otroke se zaključi z glasbenim in plesnim rajanjem. Popoldan pa se odvijajo aktivnosti za odrasle, ki se zaključijo z glasbenim večerom in veselico. Tekom celega dne je na voljo pestra ponudba na številnih stojnicah, celoten praznik pa je tematsko medeno obarvan.

V Gornjem Gradu je bil l. 1140 ustanovljen benediktinski samostan, ki je deloval 333 let. Kmalu po ustanovitvi ljubljanske škofije ga je zaradi razhajanj razpustil prvi ljubljanski škof Žiga Lamberg. V spomin na benediktince skozi Gornji Grad danes poteka daljinska romarska pot svetega Benedikta.

Gornji Grad je bil še dolgo po ustanovitvi ljubljanske škofije l. 1461 sorezidenca ljubljanskih škofov, kar je kraju pustilo svojevrsten pečat. Katedrala, ki daje Gornjemu Gradu mogočen pridih,  je bila  po naročilu ljubljanskega knezoškofa Ernesta Attemsa zgrajena v letih 1752 do 1761, kar pomeni da je za njo značilen baročni slog. Pri gradnji je sodelovalo veliko mojstrov, rokodelcev in kmetov gornjegrajskega gospostva. Cerkev je dolga 58,5 m, široka 28,6m, visoka 62 m. Posebnost je stalnostoječi božji grob, kar je izjemna redkost, veliko vrednost pa predstavljajo tudi oltarne slike znanih baročnih slikarjev Martina Johanna Schmidta – Kremserschmidta, Valentina Metzingerja in Leopolda Layerja. Pod prezbiterijem katedrale je pokopanih devet ljubljanskih škofov. Župnijsko središče je redno oskrbovano in dostopno.

V markantnem stolpu ob zvoniku gornjegrajske katedrale je urejen Muzej Štekl, zakladnica več muzejskih zbirk, ki hranijo etnološke in tehnološke eksponate. Etnološka zbirka zajema tudi do 400 let stare eksponate iz Gornjega Grada in okolice. Predstavljeni so tudi skrbno ohranjeni predmeti iz Šokatnikove domačije. Med drugim stare statve iz leta 1846, ki počivajo že od leta 1954. Stolp je bil zgrajen leta 1578 kot obrambni in hkrati vhodni stolp v utrjen kompleks graščine v Gornjem Gradu. V muzeju najdete tudi zbirko fosilov in kamnin, ostankov Panonskega morja, ki je pokrivalo tudi območje Gornjega Grada.

Fascinantna je zbirka Antona Jamnika (1862-1942), gornjegrajskega Leonarda da Vincija. Bil je tudi urar, fotograf in ljudski oblikovalec, ki je izumil napravo za lupljenje jabolk, mikroskop, strojček za izdelavo rezancev- vse to je ustvaril iz lesa. Izumil pa je tudi številne glasbene inštrumente na katere je tudi igral (piščal, oprekelj, violina, harfa, harmonij). Popravljal je ure v cerkvenih zvonikih. Sam si je izdelal fotografski pribor in pa tudi lesen fotoaparat, ki pa so ga leta 1943 odnesli tatinski nacisti. V Gornjem Gradu je vodil godbo na pihala in pa tudi drugod glasbene zasedbe, ki so tudi z njegovimi glasbili igrale na prireditvah po Zgornji Savinjski dolini.

Nad Gornjim Gradom se razprostira Menina planina. Menina planina spada med izjemno zanimive naravne lepote Slovenije, njena pobočja krasi bogat gozdni rezervat z več kot 100 let starimi drevesi, pašniki, kraške jame. Ob lepem vremenu je lep razgled na Kamniško Savinjske Alpe. Kot smo prej omenili kraške jame je ena izmed posebnosti naravni spomenik Jespa, 30 metrov globoka kraška udorna jama , ki leži blizu Doma na Menini planini. Vhod do jame je na dnu globokega udora, vendar do tja vodi precej zahtevna steza, v jami pa je večino leta sneg. Pravo presenečenje za obiskovalce je Božična jama, v kateri je bila najdena antična posoda in rimski kovanec iz 3. stoletja. Ogled Božične jame je možen v spremstvu članov jamarskega kluba. Na Menino planino vodi več poti, možen je tudi dostop z avtom in sicer čisto do Doma na Menini planini. V poletnih mesecih je dom odprt vse dni v tednu, izven sezone pa ob sobotah, nedeljah in praznikih.

Nasproti Menine planine se razprostirata Lepenatka in Veliki rogatec, ki skupaj tvorita silhueto »spečega meniha«. Za njima leži Kašna planina, s katere se nam odpre čudovit razgled na Veliko planino in številne okoliške vrhove.

Deli na Facebook

Tvitaj

Deli na LinkedIn

Pošlji e-sporočilo

Pošlji na Messenger