Ko sem prispel v osrčje zelene Savinjske doline, sem imel občutek, da sem stopil v drug svet. Cesta se je vila med majhnimi vasicami, ob meni je šumela Savinja, in ko sem zapeljal skozi vhod v Kamp Menina, sem začutil, da se tempo življenja tukaj preprosto spremeni. Čas se je upočasnil, zrak je postal lažji, vse okoli mene pa je vabilo k raziskovanju.

Na recepciji me je pričakal nasmeh, kot bi se vračal k starim prijateljem. Prijava je bila hitra, osebje pa mi je takoj zaupalo skrivnosti o najboljših poteh, kotičkih ob reki in aktivnostih, ki jih nikakor ne smem zamuditi. Nenadoma nisem bil več le gost – postal sem del zgodbe, ki jo piše ta kamp.

Prvi koraki po kampu so me presenetili. Povsod visoka drevesa, ki so ustvarjala prijetno senco, prostorne travnate površine, kjer so družine igrale nogomet, in otroški smeh, ki se je razlegal med lesenimi hiškami. V bližini je žuborela Savinja, kot tih opomnik, da je narava tukaj tista, ki narekuje ritem dneva.

Najbolj me je pritegnilo jezero v središču kampa – pravi srčni utrip Menine. Otroci so veselo čofotali, se podili s čolni in tekmovali na SUP-ih, medtem ko so starši na zeleni plaži našli trenutek miru. Jaz sem se kar ulegel na travo, opazoval sončne žarke na vodi in začutil tisto pristno sproščenost, ki jo prinesejo počitnice v naravi.

Ampak kamp Menina ni samo za počitek. Tukaj se nahaja adrenalinski park, kjer sem si moral priznati, da moj pogum ni več tako otroško brezmejen – a ravno to je bil čar. Adrenalin me je spremljal tudi pri mini golfu, na športnih igriščih in pri vožnji z gorskim kolesom, s katerim sem raziskal širšo okolico.

Savinja pa je bila zame posebna zgodba. Preizkusil sem bellyjak in prvič veslal s sit-on-top kajakom. Vse je potekalo varno, vodniki pa so poskrbeli, da je bila izkušnja hkrati vznemirljiva in sproščena. Soteskanje? To je bil eden tistih trenutkov, ki jih bom še dolgo pripovedoval prijateljem.

Zvečer sem se vrnil v svojo leseno hiško – prijetno, toplo in udobno. Nekateri sosedi so imeli celo svoj jacuzzi in prav nič jim nisem zavidal, saj sem vedel, da me naslednji dan čaka oddih v spa kotičku. Tam sem užival v savni in masaži, ki sta popolno uravnotežila včerajšnji adrenalin.

Ko se je oglasila lakota, sem zavil v restavracijo kampa. Domače jedi, hladen kozarec lokalnega piva in nekaj sladkega za piko na i. Ob večerih pa se je kamp spremenil v pravo družabno središče – živa glasba, tematske večerje, taborniki ob ognju. Vse to je ustvarilo občutek skupnosti, kot bi bili vsi skupaj del ene velike družine.

Otroci so medtem brezskrbno raziskovali, ustvarjali na delavnicah in se družili z animatorji. Starši so se lahko sproščeno naslonili nazaj, saj so vedeli, da so njihovi mali raziskovalci varni in veseli.

Ko se je noč spustila nad Savinjsko dolino, sem ob jezeru opazoval odseve zvezd. In takrat sem razumel, zakaj se ljudje vedno znova vračajo sem. Kamp Menina ni le prostor za počitnice – je izkušnja, ki ti zleze pod kožo. Tukaj najdeš ravnovesje med naravo in skupnostjo, med pustolovščino in sprostitvijo.

In najboljše? Odprt je vse leto. Vem, da se bom vrnil – morda poleti zaradi reke, morda jeseni zaradi barv, pozimi zaradi miru ali spomladi zaradi novih pustolovščin. A ko enkrat stopiš skozi ta vrata, razumeš: Vstopil si tja, kjer pustolovščina nikoli ne počiva.

Se vidimo?

Deli na Facebook

Tvitaj

Deli na LinkedIn

Pošlji e-sporočilo

Pošlji na Messenger