Po poteh Celjskih grofov

1. 10. 2025

Savinjska dolina, obdana z zelenimi gozdovi, rekami in slikovitimi gorami, ima bogato zgodovino, ki jo pripovedujejo številni gradovi, dvorci, graščine in ostala kulturna dediščina. Že v srednjem veku je bila pomembno središče trgovskih poti in plemiških posesti, kar potrjujejo veličastni gradovi, kot so Celjski grad, nekdanji dom znamenitih grofov Celjskih, grad Žovnek, rojstni grad te mogočne rodbine, ter grad Vrbovec v Nazarjah, ki danes gosti muzej gozdarstva in lesarstva. Ti gradovi niso le arhitekturni biseri, temveč tudi pričevalci bogate zgodovine, ki še danes navdihujejo obiskovalce in domačine.

Kratka zgodovina Celjskih grofov

Grofje Celjski so svoje korenine imeli v gradu Žovnek pri Braslovčah, kjer so v 12. stoletju začeli tkati svojo pot do moči. Ko so pridobili vpliv in obsežna ozemlja, so svojo rezidenco preselili na Stari grad Celje, ki še danes kraljuje nad mestom. Grad je postal simbol njihove politične in gospodarske moči ter središče plemiškega življenja.

Celjski grofje so v 14. in 15. stoletju dosegli vrhunec moči – bili so tekmeci Habsburžanov, njihovi gradovi in dvorci pa so se razprostirali od Slovenije do Hrvaške, Madžarske in Avstrije. Njihova zgodba pa se je tragično končala leta 1456, ko je bil v Beogradu umorjen Ulrik II. Celjski, zadnji moški potomec te rodbine.

Legenda o Veroniki Deseniški

S Celjskimi je povezana tudi ena najbolj znanih slovenskih ljubezenskih tragedij – zgodba Veronike Deseniške in Friderika II. Celjskega. Kljub očetovemu nasprotovanju se je Friderik poročil z Veroniko, zaradi česar je med njim in očetom Hermanom II. izbruhnil spor. Veroniko so obtožili čarovništva, leta 1425 pa naj bi jo na gradu Ojstrica usmrtili. Njena tragična zgodba še danes odmeva v ljudskem izročilu in umetnosti. Domačini pravijo, da se ob posebej dolgih zimskih nočeh in ob zavijanju vetra sliši ihtenje nesrečne Veronike.

Grad Ojstrica

Na hribu nad vasjo Loke danes stojijo le še ostanki gradu Ojstrica, ki je v 17. stoletju igral pomembno vlogo tudi pri drugem slovenskem kmečkem uporu. Čeprav od grajskega sijaja ni ostalo veliko, so ruševine še vedno priljubljena pohodniška točka, obdana z legendami in zgodbami.

grad ojstrica tabor

Grad Žovnek – rojstni grad Celjskih grofov

Grad Žovnek se dviga nad slikovitim Žovneškim jezerom in velja za enega najstarejših gradov na Slovenskem. Tukaj so začeli svojo pot gospodje Žovneški, kasneje znani kot Celjski grofje. Prav na tem gradu je umrl Friderik II. Celjski, mož Veronike Deseniške. Danes ga postopno obnavlja društvo prostovoljcev, obiskovalci pa lahko uživajo v razgledih, ki segajo vse do Celja.

Grad_ovnek_3377_2024

Grad Vrbovec v Nazarjah

Na sotočju Savinje in Drete stoji grad Vrbovec, katerega začetki segajo v 12. stoletje. V 17. stoletju je prešel v last ljubljanske škofije, med drugo svetovno vojno pa je bil močno poškodovan. V 90. letih je bil grad obnovljen, danes pa v njem domuje Muzej gozdarstva in lesarstva, edini tovrstni muzej v Sloveniji. Nad gradom obiskovalce razveseli tudi kavarna Magnus z razgledom na Zgornjo Savinjsko dolino in bistro Grad ob Sotočju z odlično kulinarično ponudbo.

GradVrbovec-Nazarje

Celjski grad – simbol moči in legend

Najbolj znan med vsemi pa je nedvomno Stari grad Celje. S svojimi stolpi in obzidjem ponuja vpogled v veličastno preteklost Celjskih grofov. Danes je eden največjih turističnih magnetov Savinjske doline, kjer se odvijajo številne prireditve, srednjeveški dnevi in kulturni dogodki. Prav tukaj najbolj oživijo legende o grofih, spletkah in tragičnih ljubezenskih zgodbah. Spomine na preteklost ohranjajo vznemirljive legende, razstave in interaktivna doživetja.

celjski grad