Deli na Facebook
Tvitaj
Deli na LinkedIn
Pošlji e-sporočilo
Pošlji na Messenger
Savinjska dolina skriva izjemno bogastvo naravne in kulturne dediščine, zanimivih zgodb, lokalnih ponudnikov, kulinaričnih posebnosti in doživetij, ki jih z veseljem priporočamo našim gostom. A da bi jim znali ponuditi najboljše namige za raziskovanje naše doline, moramo tudi sami ostati radovedni, odkrivati nove kotičke in spoznavati ljudi, ki s svojim delom ustvarjajo turistično zgodbo naše destinacije.
Prav zato se je recepcijski del ekipe odpravil na prav posebno raziskovanje Savinjske. Naš cilj ni bil zgolj obiskati zanimivih lokacij, temveč se povezati, izmenjati znanje, spoznati ponudbo od blizu in pridobiti nove ideje, ki jih bomo lahko prenesli tudi na naše goste.
Pod vodstvom Marka Slapnika, ki nas je skozi ves dan seznanjal z zgodbami, posebnostmi in priložnostmi našega območja, smo se podali na pot od Mozirja do Solčavskega. Čakal nas je dan, poln novih spoznanj, prijetnih srečanj, razgledov in pristnih okusov.
Naše jutro se je začelo v Mozirskem gaju, kjer smo se zbrali in naredili prvi korak v dan, namenjen raziskovanju. Mozirski gaj je s svojo urejeno podobo, cvetličnimi zasaditvami in tematskimi razstavami čudovit primer, kako lahko ljubezen do narave in predanost lokalnemu okolju ustvarita prepoznavno turistično zgodbo.
Nato smo obiskali TIC Mozirje, kjer smo spoznavali turistično ponudbo kraja, njegove kulturne posebnosti ter možnosti za raziskovanje Mozirja in okolice. Tudi muzejske vsebine in zgodbe o Mozirju ter Mozirjanih dokazujejo, kako pomembno je ohranjati lokalno identiteto in jo na zanimiv način predstavljati obiskovalcem.
Pot nas je nato vodila v Nazarje, kjer nas je pričakal Grad Vrbovec – Muzej gozdarstva in lesarstva. Muzej pripoveduje zgodbo o tesni povezanosti ljudi z gozdovi ter o pomenu gozdarstva, lesarstva, žagarstva in splavarstva za življenje v Zgornji Savinjski dolini.
Obisk je bil tudi odlična priložnost za prijetno obnovitev osnovnošolskega znanja – tokrat skozi zgodbe, predmete in zanimivosti iz življenja naših prednikov. Ob spoznavanju poti lesa od gozda do končnega izdelka smo lahko še bolje razumeli, kako močno so naravne danosti oblikovale življenje in razvoj naše doline.
Za družine in vse, ki radi raziskujejo na nekoliko bolj igriv način, pa muzej ponuja tudi zanimive programe, kot je Konradov zaklad. Raziskovanje tako postane prava pustolovščina, pri kateri obiskovalci skozi igro odkrivajo zgodbe prostora in njegove dediščine.
Obisk gradu lahko lepo povežemo še s sprehodom na bližnji samostanski grič, kjer stoji frančiškanski samostan in cerkev Marijinega oznanjenja. Posebno zanimiva je zgodba o cerkvi, ki je povezana z nazareško romarsko tradicijo, ogled pa lahko dopolnijo tudi vsebine, ki so jih pripravili frančiškani, ter obisk samostanske knjižnice. Ta hrani dragocene stare knjige, med njimi tudi pomembne primerke slovenske in evropske knjižne dediščine.
Nazarje tako ponujajo več kot le postanek na poti po Savinjski dolini. So odlična izbira za izlet, na katerem lahko združimo spoznavanje gozdarske in lesarske dediščine, igrivo raziskovanje ter odkrivanje kulturne in sakralne zgodovine. Obisk Gradu Vrbovec, muzejske zbirke Mozirje in Mozirjani ter frančiškanskega samostana je lahko tudi odlična ideja za deževen dan, ko lahko namesto aktivnosti na prostem pobliže spoznamo zgodbe, ljudi in dediščino naših krajev.
Iz Nazarij smo se po Savinjski dolini odpeljali proti Gornjemu Gradu. Tam smo si ogledali mogočno katedralo sv. Mohorja in Fortunata, ki s svojo arhitekturo in zgodovino pomembno zaznamuje podobo kraja. Obiskali smo tudi turističnoinformacijsko točko in se seznanili z lokalno ponudbo ter možnostmi za kulturne dogodke in druga doživetja.
Vsak kraj ima svoje posebnosti, ki jih je vredno predstaviti obiskovalcem. Od zgodovinskih znamenitosti do koncertov, prireditev in srečanj, s katerimi se lokalno življenje povezuje skozi vse leto.
Naša naslednja postaja je bilo Ljubno ob Savinji, kraj, ki ga poleg naravne lepote zaznamujeta bogata kulturna dediščina in prepoznavna skakalna tradicija. Spoznali smo muzejske zbirke, med katerimi posebno mesto zavzema interaktivna flosarska zbirka, posvečena večstoletni tradiciji splavarjenja po Savinji. Zanimiva je tudi zbirka ljubenskih cvetnonedeljskih butaric oziroma potic, ki priča o spretnosti, ustvarjalnosti in ohranjanju običajev.
Za goste, ki si želijo obiskati muzejske zbirke, je priporočljiva predhodna najava v TIC-u, kjer so na voljo tudi informacije o aktualnih možnostih ogleda. Več informacij najdete na spletni strani Muzejske zbirke Ljubno.
V Lučah smo obiskali Hišo Raduha, kjer smo si vzeli čas za prijetno druženje, predstavitev njihove ponudbe in kulinarično razvajanje.
Hiša Raduha je lep primer povezovanja tradicije, sodobne ustvarjalnosti in spoštovanja lokalnega okolja. Njena gostinska zgodba sega daleč v preteklost, danes pa ponudbo zaznamujejo sezonske sestavine, lokalni okusi in premišljeno oblikovana kulinarična doživetja. Ob dobrotah smo spoznali tudi zgodbo hiše in njenega odnosa do prostora, v katerem ustvarja.
V Lučah smo se ustavili še ob območju novega jezu in spoznali razstavo, povezano s poplavami ob Savinji. Ta del obiska nas je spomnil na moč narave, ranljivost našega okolja in pomen skupnosti, ki se po zahtevnih preizkušnjah znova povezuje ter gradi prihodnost.
Iz Luč smo pot nadaljevali proti Solčavskemu in se zapeljali tudi skozi spodnji del Robanovega kota. Že med vožnjo so nas spremljali mogočni gorski vrhovi, zelene doline in značilna podoba alpske krajine.
Na poti smo se ustavili tudi pri Igli, zanimivem skalnem osamelcu ob cesti, ki že s svojo obliko pritegne pogled. Ta mogočna skalna tvorba je dobila ime po svoji značilni, igli podobni obliki, v njeni bližini pa se nahaja tudi Šivankino uho - ozka naravna odprtina med skalami, ki spominja na uho šivanke. Kraj spremljajo tudi pripovedi in legende o velikanih, ki naj bi nekoč oblikovali to nenavadno pokrajino. Jih že poznate? Morda je prav postanek pri Igli priložnost, da jih odkrijete!
Po raziskovanju skalnih posebnosti pa se prileže tudi trenutek za oddih. Bar Igla je prijetna postojanka za vse, ki si želijo izlet popestriti s skodelico dobre kave, lokalnimi dobrotami in trenutkom miru ob šumenju Savinje.
V Solčavi smo nato obiskali Center Rinka, večnamensko središče, namenjeno predstavitvi naravne in kulturne dediščine Solčavskega ter spodbujanju trajnostnega razvoja območja. Stalna razstava obiskovalca popelje skozi življenje ljudi in narave, od tradicionalnih bivališč in domačih obrti do gozdov, pašnikov, potokov in gora.
Center Rinka je odlično izhodišče za vse, ki želijo Solčavsko bolje spoznati, odkriti lokalne ponudnike ter pridobiti informacije o izletih, znamenitostih in doživetjih. Če se na pot odpravite brez natančnega načrta, je to pravi naslov za navdih in pomoč pri odkrivanju skritih kotičkov tega čudovitega alpskega sveta.
Naša pot se je nadaljevala v Krajinski park Logarska dolina, eno najbolj prepoznavnih naravnih območij Savinjske. Ob vstopu v dolino smo spoznali posebnosti krajinskega parka in pomen odgovornega obiska.
Čudovita narava, mir, razgledi in občutek prostornosti so tisto, kar obiskovalce vedno znova očara. A prav zaradi te izjemnosti je pomembno, da dolino raziskujemo spoštljivo: hodimo po označenih poteh, odpadke odnesemo s seboj, ne vznemirjamo živali ter spoštujemo zasebnost domačinov in njihovo vsakdanje življenje. Naravna dediščina ni samoumevna – ohranimo jo lahko le s skupno odgovornostjo.
Sprehodili smo se tudi do izvira Črne, kjer se začne zgodba vode, ki oblikuje podobo doline in njenega širšega okolja. Ob tem smo spoznali še Pot po Logarski dolini, tematsko pot, ki povezuje naravne posebnosti in kulturno dediščino območja. Obiskovalce vodi mimo značilnih kotičkov doline, tradicionalnih objektov in naravnih znamenitosti vse do slapu Rinka. Po celotni poti se lahko odpravite peš ali pa si izberete le krajši odsek in ga prilagodite svojim željam ter zmožnostim.
Ste vedeli, da Logarska dolina ni znana le po slapu Rinka, temveč jo zaradi številnih slapov v širšem območju pogosto povezujemo tudi z dolino slapov? Slap Rinka je zagotovo ena najbolj priljubljenih znamenitosti in s svojim približno 90-metrskim prostim padom velja za enega najvišjih prosto padajočih slapov v Sloveniji. A zakaj bi se naše raziskovanje končalo prav tam?
Če si želite nekoliko drugačnega doživetja, se lahko odpravite tudi na Klemenčo jamo, priljubljeno planinsko izhodišče pod mogočnimi stenami Ojstrice in Krofičke. Pot skozi gozd ponuja prijeten umik od najbolj obiskanih točk, na cilju pa vas pričakajo čudoviti razgledi in občutek, da ste se zares umaknili v objem gora. Za takšen pohod si je treba vzeti dovolj časa, preveriti razmere na poti in izbrati opremo, primerno vremenu ter lastnim sposobnostim.
Naš namig? Ne ostanite le pri najbolj znanih znamenitostih. Včasih prav manj obljudena pot, postanek ob potoku ali daljši sprehod skozi gozd ustvarijo najlepše spomine. Logarska dolina ni čudovita samo poleti. Vsak letni čas ji podari drugačen značaj. Spomladi jo prebujajo cvetoči travniki in živahni potoki, poleti vabi v hlad gorskih gozdov, jeseni očara z barvami, pozimi pa se preobrazi v pravljično alpsko pokrajino. Tudi zunaj glavne turistične sezone lahko odkrijete številne čudovite kotičke, le obisk prilagodite vremenu, razmeram na poteh in sezonski ponudbi.
To je eno tistih območij, ki jih z veseljem priporočamo gostom, ki si želijo aktivnega raziskovanja, umika v naravo in pristnega stika z alpsko pokrajino. In ker jo tudi sami bolje poznamo, lahko zdaj še lažje svetujemo, kam se odpraviti, ko si nekdo želi več kot le obisk najbolj znane znamenitosti.
Po raziskovanju doline smo se odpravili na turistično kmetijo Matk, ki leži na pobočju Matkovega kota. Kmetija je čudovit primer življenja v tesnem stiku z naravo, kjer se prepletajo kmetovanje, gostoljubje in domača kulinarika.
Spoznali smo njihovo ponudbo, način dela in posebnosti kmetije, ki jo zaznamujejo ekološka pridelava, domače sestavine in čudoviti razgledi na Kamniško-Savinjske Alpe.
Posebno doživetje je bila degustacija sladoleda iz domačega kozjega mleka. Njihovi sladoledni izdelki Meeeksi dokazujejo, da se lahko iz lokalnih sestavin, znanja in ustvarjalnosti razvije nekaj prav posebnega. Takšni ponudniki so pomemben del turistične zgodbe naše doline, saj nam omogočajo, da kraj spoznamo tudi skozi njegove okuse.
Za vse, ki si želite še bolj poglobljene izkušnje, pa je na voljo tudi možnost, da zavihate rokave in se pridružite vsakodnevnim opravilom. Pri obiranju sadja, spravilu krme, delu na vrtu ali nabiranju zdravilnih zelišč lahko izkusite življenje na kmetiji tudi s svojimi rokami.
V času, ko nas pogosto prehitevajo vsakodnevne obveznosti, zasloni in nenehna naglica, je lahko takšen stik z zemljo prav posebno doživetje. Delo z naravo nas umiri, nas poveže z letnimi časi in nas spomni na preproste stvari, ki jih v vsakdanjem tempu včasih pozabimo ceniti.
Popoldne je bilo rezervirano za nekoliko drugačno doživetje. Kolesarjenje po Panoramski cesti Solčavsko. Na kmetiji Žibovt so nas pričakala kolesa, nato pa smo se podali na pot, ki nas je nagradila s čudovitimi razgledi na okoliške gore, doline in samotne kmetije.
Panoramska cesta je odlična izbira za vse, ki želijo Solčavsko doživeti aktivno in hkrati uživati v razgledih, ki se razkrivajo za vsakim ovinkom. Na poti se odpirajo pogledi na značilno alpsko pokrajino, kjer se tradicionalno življenje in narava še vedno tesno prepletata.
Med zanimivejšimi postanki je tudi izvir železne vode, naravna posebnost, ki obiskovalce pritegne zaradi svoje značilne mineralne sestave. Takšne drobne zanimivosti nas spomnijo, da se na poti splača večkrat ustaviti, pogledati naokoli in odkriti tudi tisto, kar na prvi pogled morda ostane skrito.
Naš cilj je bila cerkev sv. Duha v Podolševi, slikovita gorska cerkvica, ki s svojo lego in preprosto podobo lepo dopolnjuje značaj tega prostora. Obisk takšnih kotičkov pokaže, da se največje zgodbe včasih skrivajo prav nekoliko stran od glavnih turističnih poti.
Kolesarski del dneva nam je ponudil še eno pomembno spoznanje: Savinjska ni le destinacija za pohodnike in ljubitelje narave, temveč tudi prostor za aktivna doživetja, raziskovanje s kolesom in odkrivanje manj znanih razglednih točk.
Po pestrem dnevu smo se vrnili v Nazarje, kjer smo se zbrali na večerji v Gradu Vrbovec. V prijetnem vzdušju smo strnili vtise, si izmenjali nove ideje in se spomnili številnih zgodb, ki smo jih doživeli na naši poti.
Čeprav smo v enem dnevu obiskali veliko zanimivih krajev, smo se znova prepričali, da je to le delček vsega, kar ponuja Savinjska. Vsaka lokacija, vsak ponudnik in vsaka zgodba so nam pokazali nekaj novega in nas spomnili, kako pomembno je, da ponudbo, ki jo priporočamo gostom, tudi sami poznamo in doživimo.
Iskrena hvala vsem, ki ste nas na naši poti tako lepo sprejeli, nam predstavili svoje delo, delili svoje zgodbe in z nami delili delček svojega sveta. Prav ljudje, ki z znanjem, predanostjo in ljubeznijo ustvarjate turistično ponudbo, dajete našemu okolju poseben značaj. Kot pravijo, turizem smo ljudje!
Posebna zahvala gre tudi Marku Slapniku, ki nas je vodil skozi dan ter nam pomagal povezati posamezne kraje, znamenitosti in doživetja v širšo zgodbo Savinjske.
Savinjska je bogata, raznolika in polna presenečenj. Pred nami je še veliko kotičkov, ki jih moramo odkriti, zgodb, ki jih moramo spoznati, in doživetij, ki jih bomo z veseljem delili z vami.
Deli na Facebook
Tvitaj
Deli na LinkedIn
Pošlji e-sporočilo
Pošlji na Messenger
